Ja, Ljubljana je polna pisanih lučk, ki so res na vsakem koraku, res da je kičasto in vsako leto isto, ampak je vseeno prijetno opazovati lučke, ko se sam ob mrzlih večerih sprehajaš po ulicah...
Kako pa je z lučkami pri meni? Hmm... Nekatere lučke so zelo boge. Recimo tista za učenje, ki kar noče in noče zagoreti in že od mature ždi kdove kje. Potem je tu kup majhnih lučk želja in upanja; vse so tako majhne, da kdove, kdaj jih bo pod sabo ugasnil sneg... Upam, da jih bo nekaj preživelo, še posebaj določene. Naj nekoč močno zasvetijo in naj ne bodo samo kič, ampak nekaj boljšega.
Light up, light up...
Ni komentarjev:
Objavite komentar